Župnija, Marija Mati cerkve na Pobrežju v Mariboru vam predstavlja svojo spletno stran.Vse, ki jo boste prebirali, prisrčno pozdravljamo! Cerkev želi tudi po tej poti oznanjati veselo vest odrešenja ljudem dobre volje. Ker je vsaka župnija del vesoljne Cerkve, je poklicana, da uporabi vsa dosegljiva sredstva in se trudi izpolnjevati Jezusovo naročilo apostolom: " Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu !" (Mr 16,15). To je tudi edini namen naše spletne strani. Veselilo nas bo, če bomo komu v delu naše župnije in tudi širše pomagali bližje spoznati Jezusa Kristusa !
Stanislav Praznik, župnik
Sveta Marija Mati Cerkve , prosi za nas !
Božja beseda za nedeljo, 8. marca 2026
3. postna nedelja (leto A)
»Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen.« (Jn 4,14)
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 4,5-42)
Tisti čas je Jezus prišel v samaríjsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. Tedaj je prišla žena iz Samaríje, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijánka mu je tedaj rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijánko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijáni.) Jezus ji je odgovóril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti‹, bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje prihaja od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in tisti, ki ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.«
Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govóril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: ›Kaj bi rad od nje?‹ ali ›Zakaj govoriš z njo?‹ Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« Odšli so iz mesta in se napotili k njemu. Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Učitelj, jej!« On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev. Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. V tem je namreč resničen izrèk, da ›eden seje, drugi žanje‹. Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa obirate sadove njihovega truda.«
Veliko Samarijánov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi žene, ki je pričevala: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«
Brezje, Slovensko Marijino narodno svetiščeVsak človek ima svojo pot. In vsaka pot ima svoj pomen. Zato si moramo na svojih poteh vzeti čas, se ustaviti in pogledati, v katero smer nas peljejo. Tudi naše življenje je le kratko potovanje proti večnosti.
Studio Siposh je posnel igrano-dokumentarni film o Magdaleni Gornik. V filmu Okronana spremljamo izredno zgodbo Magdalene Gornik, ki je v 19. stoletju živela z mističnimi pojavi in se soočala z nasprotovanjem okolice, a je vztrajno sledila svojemu poslanstvu spreobrnjenja src ter približevanja Bogu skozi trpljenje.
Napovednik:
AP
Oznanila in mašni nameni od 8.3. 2026 do 15.3. 2026 so dostopni na povezavi: OZNANILA.
Romanje v Lurd od 7.8. 2026 do 11.8. 2026 več na povezavi:ROMANJE LURD
Božja služabnica Cvetana Priol, laikinja, trpinka in mistikinja. Obiščite njeno spletno stran: cvetanapriol.si
Marija Mati Cerkve
Na tretjem zasedanju 2. vatikanskega koncila leta 1964 je bila sprejeta dogmatična konstitucija o Cerkvi. V osmem poglavju o Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve naziv »Mati Cerkve« še ni bil zapisan. Papež Pavel VI. pa je ob sklepu tega zasedanja na praznik Marijinega darovanja 21. novembra Marijo razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater«.
Z različnih delov sveta so nato prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve častiti tudi v bogoslužju in leta 1974 so bile odobrene posebne mašne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas«.
Slovenski škofje so po zgledu drugih škofij prosili za dovoljenje, da bi spominski dan Marje, Matere Cerkve, smeli obhajati na ponedeljek po binkoštih, saj so ponekod ta dan še bili dela prosti, ker so bili navajeni praznovati binkoštno osmino. V slovenskem bogoslužnem koledarju je ta dan od leta 1980 praznik. Mašne molitve pa so še obogatili v posebnem Marijinem misalu (Rim 1987), kjer so kar trije mašni obrazci za cerkve, kjer Marijo hočejo še posebej častiti kot »Podobo in Mater Cerkve«.
Pod tem naslovom je posvečena tudi naša župnijska cerkev. Praznik Marije Matere Cerkve, tako praznujemo na Binkoštni ponedeljek.
začenjamo na pepelnično sredo in traja do velike sobote. Postni čas je čas priprave na VELIKO NOČ, največji krščanski praznik. Začetek tega časa je določen z datumom velike noči, kajti velika noč je vedno na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Čas vključuje šest postnih nedelj: 5. postna se imenuje tiha nedelja, nedelja pred veliko nočjo pa se imenuje cvetna nedelja (blagoslov zelenja, spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem; branje pasijona – Jezusovega trpljenja). Velikonočno tridnevje so zadnji trije dnevi pred veliko nočjo: veliki četrtek (spomin zadnje večerje, postavitev zakramentov svete evharistije in duhovniškega posvečenja, kar se začne uresničevati z Gospodovim vnebohodom, posledično vseh zakramentov); veliki petek (spomin enkratne Jezusove daritve na križu); velika sobota (spomin Božjega groba – Jezus odreši situacijo smrti; ta dan se blagoslavljajo velikonočna jedila; pozno zvečer je velikonočna vigilija, ki pomeni bedenje, ker pričakujemo – ponavzočenje enkratnega odrešenjskega dogodka – Kristusov prehod iz smrti v življenje.) Liturgična barva je vijolična (pomen pokore, spreobrnitve, zavesti). Ob petkih v tem času velja (za odrasle, zdrave vernike) zdržek od mesnih jedi. Na pepelnično sredo in veliki petek je strogi post; enkrat na dan se nemesno do sitega najemo (zavest spoštovanja do Kristusove daritve, solidarnost). V postnem času se bolj zavedamo dragocenosti Jezusovega trpljenja, ki se ga posebej spominjamo v molitvi križevega pota. V štirinajstih postajah položimo pred Gospoda vse rane človeštva. Praznika tega časa sta: sveti Jožef – skrbni varuh, skrbnik (19. marec); Gospodovo oznanjenje Mariji – spominja nas angelovega oznanjenja, Kristusovega učlovečenja, Marijine privolitve, da postane Božja Mati (25. marec). Postni čas nas spomni, da naj obnovimo življenje, ki bo podobno življenju vstalega Kristusa, ker smo po Njegovi zmagi na križu poklicani k novemu, Božjemu življenju. O razumevanju odrešenja, odpovedi, posta v nadaljevanju vsebine.
LJUBEZEN BOGA, KI SE VEČNO RAZDAJA, RAZLIVA
»Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina.«
Bog prihaja k človeku, da bi ga obdaril s preobiljem svoje zastonjske ljubezni, ter samega sebe razdaja do najglobljega ponižanja, da bi s tem privedel k odrešenju človeka. Ker smo ustvarjeni iz Ljubezni, moremo bivati sploh samo v Njem in iz Njegovega. S svobodnim DA Ljubezni vračamo sebe Bogu, in tako postajamo sprejemajoči za Božje delovanje – (ob)darovanje, služenje.
... V sredo in petek pol ure pred sv. mašo -KRIŽEV POT. VABLJENI!
...
...
...
TIŠINA V BOGOSLUŽJU
Ob besedi, pesmi, kretnjah je tudi tišina bistveni del bogoslužja. Opažam, da tiha molitev ljudem ni blizu, da pojmujejo molitev le, če kdo govori ali poje. Postati tih, se ustaviti, obmolkniti je zelo pomemben za dober odnos z Bogom, saj le v tej drži , da nam ima Gospod tudi kaj povedati, lahko zaživi iskren odnos. Tam, kjer govorimo samo mi, Gospod ne pride do besede.
AP
