CERKVENO LETO
ČAS MED LETOM (Prvi del)
To govorí Gospod: »Daj lačnemu svoj kruh in pripelji uboge brezdomce v svojo hišo. Kadar vidiš nagega, ga obleci, in ne potuhni se pred svojim rojakom. Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo. Pred teboj bo hodila tvoja pravičnost in Gospodovo veličastvo bo tvoja zadnja straža. Tedaj boš klical in Gospod bo odgovóril, stokal boš in bo rekel: ›Tukaj sem!‹ Če odpraviš zatiranje iz svoje srede, kazanje s prstom in varljivo govorjenje, če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in reveža nasitiš, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan.« (Iz 58,7–10)
Čas, ki je izven božične in velikonočne dobe, imenujemo čas med letom, čas navadnih nedelj in delavnikov. Prvi del časa med letom traja od ponedeljka po nedelji Jezusovega krsta do torka pred pepelnično sredo. Liturgična barva tega časa je zelena, ki pomeni upanje, življenje, naravo, stvarjenje; vsakdanje življenje naj bo umirjeno, prežeto s svežino ter z upanjem. V tem času izstopata Marijina praznika: 2. februar (Gospodovo darovanje ali svečnica); 11. februar (lurška Mati Božja). Omeniti velja, da se praznik Gospodovega darovanja pomensko (v ljudski zavesti) vključuje v zaključek božičnega časa, saj nam odkriva sredniško poslanstvo učlovečenega Boga. Tudi v cerkvah so jaslice do svečnice.
Vaše srce naj bo trdno, naj se okrepi, upajte v Gospoda. Bodite pogumni.
Božja beseda v tem času spodbuja v nas razmišljanje o upanju, poštenju, milosti, usmiljenju, pravičnosti, dobroti, ljubezni, sprejemanju, darežljivosti, miru, ponižnosti, spravi, svetosti, popolnosti, človeškem dostojanstvu (Božje otroštvo), izpolnjevanju Božje volje, moči vere, zvestobi, Božjem kraljestvu. »Dobro je možu, ki je milostljiv in posoja, ki svoje reči ureja pravično /.../ Pravični bo ostal v večnem spominu.« (Ps 112,5) »Vsi govorite isto in med vami naj ne bo razprtij /.../ Med seboj se dopolnjujte v istem duhu in istem mišljenju.« (Prim. 1 Kor 1,10–13.17) »Blagor tistim, ki delajo za mir.« (Mt 5,1–12a) »Ne sovraži svojega brata, posvari bližnjega, ne maščuj se, ne bodi zamerljiv, ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (3 Mz 19,17–18)
Jezus prinaša brezmejno, zastonjsko, nepogojevano ljubezen. Izpolnjuje Božjo voljo, kot jo spozna v danem trenutku. Vse prepušča Očetu (molitev) in njegovi previdnosti. Njegovo služenje ljudem (daj, da bodo vsi eno) je usmerjeno v to, da bi ljudje spoznali Boga in ga slavili. Jezus pokaže, da ni le človek za ljudi, ampak tudi za Boga in od Boga. Govori z oblastjo, kajti razglaša končnoveljavno Božjo besedo in Božjo voljo. Poln je Božjega Duha. Za Jezusa se Božje kraljestvo že kaže v sedanjosti. To nakazujejo njegova mogočna dejanja, čudeži. V Jezusu se čas odrešenja že uresničuje. »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost. /.../ Ne bodite v skrbeh za jutri. /.../« (Prim. Mt 6,24–34)
Preberite več...
AP
